Omemba: Matjaž Gregorič

»Na začetku smo se zelo zanašali na pomoč zunanjih sodelavcev, bili smo sicer novinarji, a smo uporabljali vprašanja, ki so nam jih svetovali, oziroma predlagali pri snovanju oddaj, zdaj pa smo se precej bolj osamosvojili. Imamo zdravo mero samozavesti, da se teme lotimo sami, vsi ustvarjalci se poglobimo v neko stvar, jo preverimo in napišemo. S tega vidika smo tudi odrasli v neke bolj specializirane novinarje. Glede tem smo pa malo bolj aktualni in sledimo novicam iz znanosti, nečemu, kar je aktualno, ima odmev tukaj in zdaj. Velik poudarek dajemo tudi na več reportažnega tona, da se gre na lice mesta, da se gre v laboratorij, z nekom na teren. S tem smo dali več novinarskih primesi, oddaja je bila na začetku bolj namenjena izobraževanju in informiranju, ki so ga predvsem vsebinsko podajali zunanji sodelavci, zdaj pa smo to preložili tudi na novinarje.«

»Pomembno in dobro se mi zdi, da se je obdržala pri življenju petnajst let in da ves čas širi obzorja in pridobiva tako strokovne kot novinarske sodelavce. Želim ji še dolgo, radovedno življenje, polno novih spoznanj.«

»Razlagala je, kaj se zgodi, če različna bitja padejo iz različnih višin, in kaj pri tem lahko pove fizika. Če človek pade na tla iz približno treh metrov, bo utrpel precejšnje posledice, če pa bi pa iz iste višine padel palček, ki je približno šestkrat manjši, praktično ne bi imel nobenih posledic, kar je res zanimivo!«

»Šlo je za petdelno serijo, ki je bila zelo široko zastavljena, naredila sva jo z Matjažem Gregoričem. Dotaknila sva se vse diverzitete na našem planetu, kakšne so številke živih bitij, njihova teža, kako (hitro) izumirajo vrste in podobno. Osebno so mi vedno dragi dobri gostje, ki so res pomembni na mednarodni ravni.«

»Pandemija nas je spet potegnila na različne okope, še vedno se nismo pobrali po tem precej napetem in preizkusnem času. Tako kot se ničemur v življenju ne da in sme popolnoma zaupati, enako velja tudi za znanost, ker je v njej vpletenega veliko denarja in interesov, tega se je treba zavedati.«

»Nismo tako ekskluzivni, kot smo še pred kratkim mislili, da smo.«

»Narava okoli nas pozna res neverjetne stvari.«

»V glavi nosimo najkompleksnejšo strukturo, kar jih poznamo v vesolju.«

»Človek je zanesljivo najbolj napredno bitje v tem delu vesolja.«

»Če imamo na voljo zelo veliko časa, postane vse, kar se zdi nemogoče, izvedljivo.«

»Vidim pa še neko smer: zdi se, da gremo proti ogromnemu povezanemu organizmu.«

»Naša edinstvena lastnost je, da lahko načrtujemo, da imamo vzporedni svet.«

»Če bi nas oropali vsega znanja in kulture, ki ju imamo danes, bi bili presenetljivo zelo 'živalski'.«

»Možnosti imamo za oboje.«

»Nikakršne definicije ni, ki bi inteligentnost pripisovala le osrednjemu živčnemu sistemu. ... ni razloga, da jih ne bi opisali kot inteligentna bitja.«

»Rastline niso statični, komaj živi objekti, ampak so v evoluciji zaradi velikega selekcijskega pritiska razvile mehanizme, s katerimi se lahko dinamično odzivajo na spremembe v okolju.«

»Rastline nimajo živčnega sistema, tudi mišic ne – gre za drugačen tip mehanizmov, na neki način se sporazumevajo ob pomoči hormonskega sistema.«

»Mikorizne glive prenašajo tudi informacije o tem, ali je rastlina napadena. Če začnejo nastajati signalne substance, se ta informacija prenese po miceliju mikoriznih gliv.«

»Ptice so dolgo časa veljale za zgleden primer monogamije, z genskimi analizami pa so raziskovalci ugotovili, da jih je pravzaprav zelo malo monogamnih v striktnem spolnem smislu, po večini gre za socialno monogamnost.«

»Pri vretenčarjih je potrebnega dosti napora za vzgojo mladičev do spolne zrelosti, občutno lažje je, če za to skrbita dva.«

»Pri tem je zanimivo, da se njihovi teritoriji med sabo prekrivajo, po novejših genskih raziskavah ima lahko samica v enem leglu potomce različnih očetov.«

»Z vidika biološkega fitnesa je pri določenih živalih to praktična stvar, prešuštništvo ima negativno konotacijo le pri človeku.«

»Zanimivo pa je, da nekateri samci lahko parazitirajo na vibracijskih napevih drugih samcev.«

»Ti samičji samci igrajo mimikrijo, pretvarjajo se, da so samice, dopustijo celo homoseksualno parjenje z glavnimi samci in ko rasteči samci gledajo stran, ukradejo samice.«

»Če pri samčkih, ki so večinoma monogamni, blokirajo delovanje oksitocina, ti ne ostanejo s samico, po paritvi odidejo drugam in iščejo nove samice.«

»To izumiranje pa ni posledica bio- ali geokemičnih sprememb oziroma naravnih katastrof, ampak gre za popolnoma antropogeno uničevanje planeta. Okrivimo lahko svoj način življenja, svojo nebrzdanost, nenehno željo po dobičku in vse drugo, kar spada k družbenemu in ekonomskemu sistemu, v katerem živimo.«

»Sesalci, denimo, bi potrebovali več milijonov let, da bi si opomogli od človekovega vpliva.«

»Raziskave, ki jih izvajamo s partnerskimi organizacijami, kažejo, da so se od leta 1970 populacije vretenčarjev zmanjšale za 60 odstotkov. To je alarmantna novica, a je na žalost dejstvo.«

»Naslednji so na vrsti ptiči, potem pa mi. Trenutna slika je porazna.«

»Napori, da na uničenih predelih Paname znova zasadijo tropski gozd, se niso najbolje obnesli. Živali se niso vrnile oziroma jih je bilo precej manj.«